Medobčinsko društvo Sožitje Kranj
Sedež: Kidričeva cesta 514000 Kranj
e-mail: mdsozitje.kranj@gmail.com
info@sozitje.si
Predsednik: Uroš Tičar
Podpredsednica: Maja Draksler Varl
Naslov za pošto:
Kidričeva 51
4000 Kranj
tel.: 041 915 640
e-mail: mdsozitje.kranj@gmail.com
Tajnica: Erika Draksler
Blagajničarka: Dragica Brlogar
Davčna številka: 17967562
Statut
Na podlagi 2. odstavka 9. člena Zakona o društvih je občni zbor društva Sožitje Kranj dne 12.10.2003 sprejel spremembe in dopolnitve temeljnega akta društva v sledečem besedilu:S T A T U T
Društva Sožitje - društva za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Kranj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Društvo Sožitje - društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Kranj je prostovoljna, neodvisna, nestrankarska, interesna društvena organizacija s socialno-človekoljubnimi cilji in organizacija za napredek skupne in posamične skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše, zakonite zastopnike in člane družin.
2. člen
Ime društva je: Društvo Sožitje - društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Kranj.
Skrajšano ime društva je: Društvo Sožitje Kranj.
Sedež društva je v Kranju, Kidričeva 51.
Društvo ima svoj žig in emblem.
Okrogel emblem sestavljata dve stilizirani roki, ki v sredini obkrožata stilizirano figuro otroka. Žig društva je okrogel, z napisom: Društvo Sožitje - društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju, v polkrogu zgoraj, v sredini je emblem, spodaj vodoravno pa napis: Kranj. Društvo uporablja lahko tudi pravokotni žig z imenom in naslovom organizacije.
Društvo deluje na območju upravnih enot Kranj in Tržič.
3. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ga zastopa zastopnik (predsednik) društva, ki odgovarja za zakonitost in javnost dela ter daje javni odgovor.
4. člen
Delo društva je javno. Javnost se obvešča o njegovem delu preko lastnega dogovorjenega informacijskega sistema, sredstev javnega obveščanja in preko predstavnikov v organih društva.
Svoje člane obvešča društvo:
- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
- preko društvenega glasila,
- preko sredstev javnega obveščanja in
- na drug dogovorjen način (spletna stran ipd..)
Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.
5. člen
Društvo je član Zveze Sožitje - zveze društev za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Slovenije, če se tako odloči na občnem zboru, vloži zahtevek za vključitev v Zvezo in po odločitvah, sprejetih na skupščini Zveze, ki odloča o novih vključitvah, sopodpiše Sporazum o združitvi v Zvezo Sožitje.
II. NAMEN , CILJI IN NALOGE DRUŠTVA
6. člen
Namen društva je interesno povezovanje članov na področjih, ki si jih društvo opredeli v svojih ciljih in nalogah.
Društvo izvaja svojo dejavnost v skladu s programom dolgoročne, srednjeročne in letne usmeritve dela.
7. člen
Društvo ima v prizadevanjih za napredek celovite družbene skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove družine naslednje naloge in cilje:
- skrbi za vključevanje in širitev članstva na svojem področju delovanja,
- spodbuja in podpira akcije za izmenjavo izkušenj med sorodnimi društvi in drugimi institucijami s tega področja,
- organizira in aktivira članstvo in javnost za izvedbo posameznih dejavnosti v korist osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovih družin,
- spremlja problematiko, spodbuja, opozarja, predlaga in podpira ukrepe pristojnih organov in strokovnih institucij za napredek družbene, državne in individualne skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove družine,
- podpira in spodbuja razvoj znanosti s tega področja,
- obvešča starše, skrbnike in druge občane o problematiki oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih družin, podpira njihovo interesno združevanje in jih priteguje k sodelovanju pri reševanju splošnih vprašanj, ki so povezana z osebami z motnjo v duševnem razvoju
- pomaga občinskim in državnim upravnim organom in drugim strokovnim organom, institucijam, političnim strankam ter drugim organizacijam in skupnostim pri izvajanju njihovih nalog in načrtov s področja skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in ostale družinske člane in skrbnike,
- izvaja dogovorjene sklepe in smernice Zveze Sožitje - zveze društev za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Slovenije.
8. člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog in ciljev društvo:
- zastopa, predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih staršev ali zakonitih zastopnikov na področju svojega delovanja,
- sodeluje v akcijah, ki jih organizira samo, Zveza Sožitje ali ostale izvajalske organizacije, ki delujejo na sorodno delovnemu področju društva,
- v svojem informacijskem sistemu obvešča starše, strokovnjake in ostale občane o stanju, problematiki in razvoju celovite skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove družine doma in po svetu,
- posreduje staršem, skrbnikom in ostalim občanom strokovne napotke o življenju in delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju, poslužuje se javnih informacijskih sredstev, zlasti radia, televizije in ostalih širših ali lokalnih medijev za osveščanje javnosti o problemih oseb z motnjami v duševnem razvoju,
- sodeluje z Zvezo Sožitje - zvezo društev za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Slovenije in ostalimi institucijami z namenom izmenjave izkušenj, sodelovanja v skupnih akcijah in izboljšanjem metod lastnega dela,
- poslužuje se drugih oblik in načinov dela, ki prispevajo k izboljšanju reševanja problematike oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih družin,
- ustanavlja komisije, odbore, delovne skupine in podobne oblike dela, z namenom koristi osebam z motnjo v duševnem razvoju, staršem in lastni organizaciji,
- sodeluje s strokovnimi organizacijami, društvi, državnimi in upravnimi organi, vrtci, šolami, zavodi, varstveno delovnimi centri, socialnimi ustanovami, podjetji in drugimi, ki na katerikoli način sodelujejo ali pomagajo pri skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju,
- zbira, ocenjuje in objavlja strokovna in znanstvena dela, druga dejstva in dognanja o problematiki oseb z motnjo v duševnem razvoju,
- organizira v skladu s svojimi načrti izobraževanje oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih staršev in za svoje celotno članstvo,
- vključuje se v neposredne oblike pomoči osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovim družinam, ter jih tudi samo izvaja,
- organizira in izvaja družabne in strokovne oblike dela, ki se izražajo v različnih vsebinah predavanj, srečanj, izletih, piknikih, dobrodelnih koncertih, letovanjih, seminarjih in podobnih oblikah dejavnosti za svoje člane,
- krepi svojo materialno osnovo in v skladu z zakoni in predpisi ter v okviru možnosti in lastnih odločitev skrbi za različne izvedbene oblike skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove družine,
- izvaja posebne socialne programe za svoje članstvo v skladu z njihovimi interesi in potrebami in svojimi kadrovskimi in finančnimi možnostmi, ki jih dogovori v svojih planih,
- vključuje se v skrb za usposabljanje in aktivno življenje, delo, zaposlovanje, bivanje in kvalitetno življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju v svoji sredini,
- s svojo dogovorjeno informativno dejavnostjo spodbuja in krepi pozitiven odnos do celovite problematike oseb z motnjo v duševnem razvoju,
- vključuje se v različne oblike ohranjanja zdravja oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih družin,
- posveča pozornost in deluje na področju skrbi za prebivanje in prilagajanje okolja za osebe z motnjo v duševnem razvoju,
- posveča svojo skrb v izraznih oblikah športa, rekreacije, kulture in interesnih dejavnosti za osebe z motnjo v duševnem razvoju in svoje članstvo,
- ne glede na neprofitnost lahko opravlja pridobitno dejavnost v smislu krepitve svoje materialne osnove za svojo osnovno dejavnost v okviru predpisov, ki urejajo društva,
- zaradi usklajevanja dela in hotenj, v prizadevanju za izboljšanje posebnega pravnega varstva, življenja in za zagotavljanje demokratičnih pravic v družbenem in ekonomskem položaju vseh invalidov se društvo dogovarja in sporazumeva ter sklepa in sprejema sporazume, pogodbe in ostale oblike dogovarjanja z raznimi invalidskimi, socialnimi, humanitarnimi organizacijami, z državnimi organi, z različnimi subjekti operativne skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju, tako v državni, privatni, cerkveni ali drugi izvedbi na svojem področju delovanja ter drugod,
- zaradi izpolnjevanja svojih nalog in ciljev, lahko društvo v skladu z zakoni in ostalimi predpisi ustanavlja različne izvedbene oblike skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju, pa tudi gospodarske družbe - invalidska podjetja z namenom njihovega usposabljanje in zaposlovanje.
III. ČLANSTVO DRUŠTVA
9. člen
Člani društva so fizične osebe. Člani društva so osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihovi starši, njihovi zakoniti zastopniki, strokovni delavci in ostali občani, ki se vanj interesno vključujejo zaradi ciljev društva, oziroma njegovega človekoljubnega poslanstva. Društvo ima lahko redne in častne člane.
Član društva lahko postane vsak občan, ki sprejema določila tega statuta, se ravna po njem in izrazi željo postati član društva in v ta namen podpiše pristopno izjavo. V prvi vrsti so to starši oseb z motnjo v duševnem razvoju, osebe z motnjo v duševnem razvoju same, ki so lahko člani po svoji volji ali posredno z
odločitvijo svojega zakonitega zastopnika, njihovi družinski člani, skrbniki, rejniki, strokovni delavci različnih usmeritev in ostali občani.
V svoji pristopni izjavi soglaša, da bo deloval v skladu s statutom društva in drugimi predpisi, ki urejajo to področje ter plačeval članarino.
Člani društva so lahko tudi tuji državljani in mladoletne osebe, če za njih to voljo izrazijo njihovi zakoniti zastopniki.
Častni člani društva so lahko sponzorji, donatorji, simpatizerji in drugi posamezniki, ki so s svojim prispevkom nadpovprečno pripomogli k dobrobiti društva.
Naziv častni član podeljuje posamezniku skupščina.
10. člen
Pravice članov so:
- da volijo in so lahko izvoljeni v organe društva,
- da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,
- da uresničujejo svoje interese na področju dejavnosti društva,
- da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnem poslovanjem,
- da sodelujejo v programih in akcijah, ki jih organizira društvo in njihova Zveza pod pogoji, ki jih sprejemajo pristojni organi društva oz. Zveze,
- kot predstavniki svojih društev lahko sodelujejo v organih Zveze Sožitje - zveze društev za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Slovenije in ostalih asociacijah in skupnostih, v skladu z določbami pogojev, ki jih predvidevajo statutarna in druga določila teh organizacij,
- da aktivno sodelujejo pri uresničevanju ciljev društva in Zveze Sožitje,
- da izvršujejo določila tega statuta, drugih aktov društva, sklepov in programov, ki jih sprejme društvo.
Člani društva so pri uživanju pravic in izvrševanju dolžnosti enakopravni.
11. člen
Dolžnosti članov so:
- da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
- da aktivno sodelujejo v akcijah, ki jih prireja društvo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
- da redno plačujejo članarino, v skladu z odločitvami občnega zbora,
- da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog,
- da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše in nove člane društva,
- da varujejo ugled društva,
- da s svojim delovanjem ne ogrožajo sebe ali drugih.
12. člen
Članstvo v društvu preneha:
- z izstopom,
- s smrtjo,
- z izključitvijo,
- s črtanjem.
Na dan prenehanja članstva prenehajo vse funkcije, pravice in dolžnosti članov. Član, ki je izstopil je lahko ponovno sprejet v članstvo.
Če posamezni član grobo krši določila tega statuta se ga lahko izključi. V tem primeru disciplinska komisija prouči primer in predlaga občnemu zboru izrek ukrepa. O tem odloča občni zbor društva.
O možni ponovni včlanitvi izključenega člana odloča članstvo na občnem zboru.
Člana črta iz društva izvršni odbor, če ta kljub opominom ni plačal članarine v zadnjih dveh letih.
IV. ORGANI DRUŠTVA
13. člen
Organi društva so:
- občni zbor društva,
- izvršni odbor društva,
- predsednik društva,
- nadzorni odbor društva,
- disciplinska komisija,
- komisija za usposabljanje družin
- komisija za družabne oblike povezovanja članstva
- komisija za koordinacijo med društvom in izvajalskimi organizacijami
- občasne komisije, odbori ali delovne skupine, ki jih imenuje po potrebi Izvršni odbor.
14. člen
Občni zbor društva je najvišji organ društva in voli druge organe društva. Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Delo občnega zbora je javno in mu lahko prisostvujejo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja in odločanja, če niso člani.
15. člen
Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat na leto. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko izvršni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredni občni zbor sklepa samo o stvari, za katero je sklican.
Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel tako zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red z ustreznim gradivom.
Sklicanje občnega zbora mora biti objavljeno z dnevnim redom najmanj 14 dni pred dnevom, za katerega je sklican.
16. člen
Občni zbor deluje po poslovniku, ki ga sam sprejme ali sprejetega spreminja oz.dopolnjuje na predlog izvršnega odbora, oz. iniciativnega odbora za ustanovitev društva na svojem ustanovnem zasedanju.
17. člen
Občni zbor opravlja naslednje naloge:
- sklepa o dnevnem redu svojih zasedanj,
- razpravlja o problematiki oseb z motnjo v duševnem razvoju na svojem področju in širše,
- ocenjuje delo društva in sklepa o organizaciji in nalogah društva,
- razpravlja o finančnem in delovnem poročilu predsednika, izvršnega odbora, nadzornega odbora in ostalih organov društva za preteklo razdobje,
- sklepa o finančnem in delovnem načrtu za prihodnje leto ter potrjuje zaključni račun za minulo leto,
- voli predstavnike v organe društva, člane izvršnega odbora, nadzornega odbora, disciplinske komisije, predsednika in podpredsednika društva, ter odloča o načinih volitev oz. glasovanj,
- odloča o ustanovitvi stalnih komisij oz.odborov,
- sprejema in spreminja statut društva in daje soglasje k sporazumu o vključitvi društva v Zvezo Sožitje,
- voli oz. imenuje predstavnike društva v organe organizacij, kjer ima društvo svoja zastopniška mesta, oziroma pooblašča izvršni odbor ali zastopnika, da to store v njegovem imenu,
- odloča o pritožbah proti sklepom izvršnega odbora,
- opravlja druge naloge, ki so splošnega in skupnega pomena za delovanje društva,
- določa višino članarine,
- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
- odloča o ustanavljanju invalidskega podjetja, zavoda, ustanove ali druge oblike organizirane skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju v skladu z zakoni in predpisi in odloča o njihovem kapitalskem vložku,
- odloča o vseh vprašanjih, od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva,
- opravlja vlogo arbitra v sporih med drugimi organi društva,
- dokončno odloča o izključitvah članov, po predhodnih izvedenih postopkih disciplinske komisije in izvršnega odbora,
- podeljuje naziv častnega člana,
- sklepa o prenehanju delovanja društva.
18. člen
Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov oziroma po odložitvi zasedanja za 30 minut, če je prisotnih najmanj 10 članov in je bilo predhodno ugotovljeno, da so bili vsi člani vabljeni.
Sklepi občnega zbora so veljavni, če je občni zbor sklepčen in če se zanje odloči več kot polovica prisotnih.
Glasovanje je javno. Člani lahko z navadno večino odločijo na samem zasedanju o tajnem načinu glasovanja. Volitve organov so tajne.
Posamezni predlogi članov za uvrstitev njihovega predloga na dnevni red občnega zbora, če so v skladu s pristojnostjo občnega zbora morajo biti v pisni obliki poslani izvršnemu odboru najmanj 15 dni pred sklicem občnega zbora.
Delo občnega zbora vodi na samem zasedanju izvoljeno delovno predsedstvo, do njegove izvolitve pa predsednik društva. O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.
19. člen
Izvršni odbor društva:
Izvršni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve in vodi društvo med dvema zasedanjema občnega zbora po programu in sprejetih sklepih tega organa. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
Izvršni odbor društva je izvršilni organ občnega zbora. Ima 13 - 15 članov, ki jih voli občni zbor društva.
20. člen
Izvršni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in ostali člani.
Mandatna doba je 4 leta.
Delo izvršnega odbora vodi predsednik, ki je istočasno tudi predsednik društva. V njegovi odsotnosti vodi delo podpredsednik oz. pooblaščen član izvršnega odbora. Izvršni odbor se sestaja najmanj štirikrat letno, po potrebi pa večkrat. Seje se sklicujejo na pobudo predsednika oz. kateregakoli člana izvršnega odbora.
Način dela izvršnega odbora je podrobneje določen s poslovnikom dela izvršnega odbora, ki ga le-ta sprejme na svoji prvi seji v mandatu. Izvršni odbor lahko na svoje seje vabi tudi predsednika in ostale člane nadzornega odbora društva.
21. člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
- na podlagi sprejetih smernic dela oz.srednjeročnih načrtov društva, ki jih je sprejel občni zbor društva predlaga občnemu zboru v obravnavo in potrditev letne delovne in finančne načrte društva, istočasno pa mu o njihovem izvrševanju v preteklem razdobju poroča ter predlaga poročila v sprejem,
- pripravlja in sestavlja predlog zaključnega računa,
- obravnava in sprejema društveno letno poročilo,
- pripravlja in izvaja aktivnosti društva, ki so bile sprejete v letnih delovnih načrtih,
- sklicuje zasedanje občnega zbora društva,
- pripravlja predloge pravilnikov in drugih splošnih aktov društva, ki so potrebni za delovanje društva in različnih izvedbenih oblik, ki jih društvo izvaja v svoji organiziranosti,
- oblikuje ter določa predloge sprememb statuta,
- iz vrst članov društva ustanavlja in ukinja stalne ali občasne komisije, odbore in delovne skupine, za katere se je odločil sam ali pa ga je pooblastil občni zbor,
- imenuje predstavnike društva v druge organizacije, kjer ima društvo svoja predstavniška mesta, po pooblastilu občnega zbora,
- pripravlja kandidacijske postopke za izvedbo volitev in imenovanj na občnem zboru društva,
- opravlja vse operativne dejavnosti v skladu s sprejetimi sklepi in usmeritvami med dvema zasedanjema občnega zbora,
- skrbi za materialno-finančno poslovanje in za sredstva ter premoženje društva,
- če ima društvo v lastni organiziranosti invalidsko podjetje, zavod, ustanovo ali drugo organizirano obliko skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju, opravlja za te organizacijske oblike vsa tista opravila, ki jih predvidevajo zakoni, predpisi ali sklenjene pogodbe, razen tistih, ki sodijo v pristojnost občnega zbora,
- predlaga disciplinski komisiji obravnavo primera člana, ki je kršil določila tega statuta,
- kot organ pritožbeni organ odloča o pritožbah na izrečene ukrepe disciplinske komisije,
- predlaga občnemu zboru imenovanje častnih članov,
- občnemu zboru posreduje predlog za določitev višine članarin(e),
- odloča o nakupu in prodaji društvenih premičnin večje vrednosti,
- sprejema odločitve o izdajanju priznanj, pohval in nagrad zaslužnim članom društva,
- opravlja vlogo arbitra v sporih med organi društva in člani,
- opravlja vse druge naloge, ki so določene s tem statutom in vsemi normativnimi akti društva.
22. člen
Predsednik društva:
Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo proti tretjim osebam, državnim in upravnim organom in organizacijami doma in v tujini.
Predsednik društva je hkrati predsednik Izvršnega odbora in ga izvoli občni zbor za dobo 4 let. Predsednik je lahko ponovno izvoljen. V primerih odsotnosti ali po pooblastilu nadomešča predsednika društva podpredsednik ali drug pooblaščeni član izvršnega odbora.
Za svoje delo je odgovoren neposredno občnemu zboru in izvršnemu odboru.
23. člen
Naloge predsednika društva so:
- sklicuje in vodi sestanke izvršnega odbora,
- koordinira delo izvršnega odbora in drugih organov društva,
- odloča samostojno o zadevah, v katerih je nujno hitro odločanje, na prvi naslednji seji izvršnega odbora pa svojo odločitev sporoči temu organu,
- odloča o nakupih in prodajah premičnin manjše vrednosti,
- po sklepu Izvršnega odbora sklicuje občni zbor,
- sklicuje in do izvolitve predsednika vodi prvo sejo Nadzornega odbora.
24. člen
Nadzorni odbor društva:
Nadzorni odbor spremlja delo izvršnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva.
Nadzorni odbor je sestavljen iz petih članov, ki jih voli občni zbor za dobo 4 let. Nadzorni odbor izvoli med svojimi člani na svoji prvi seji predsednika. Sestaja se najmanj enkrat letno, po potrebi pa večkrat, tako na svojo pobudo, pobudo občnega zbora, izvršnega odbora ali predsednika društva. Seje sklicuje njegov predsednik. Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani; odloča večina.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se vseh sej izvršnega odbora, vendar brez pravice odločanja.
25. člen
Nadzorni odbor nadzira izvajanje statuta društva in drugih splošnih aktov društva, nadzira izvajanje sprejetih planov, materialno in finančno poslovanje društva, pregleduje finančna in delovna poročila, zaključni račun in dokumentacijo. O svojih ugotovitvah poroča občnemu zboru društva..
26. člen
Disciplinska komisija:
Disciplinsko komisijo voli in imenuje občni zbor društva za dobo 4 let.
Sestavljajo jo trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.
Komisija se sestaja po potrebi na zahtevo Izvršnega odbora.
Disciplinska komisija odloča o disciplinskih kršitvah kot organ I. stopnje .
O pritožbah na odločitev disciplinske komisije odloča Izvršni odbor, kot organ II. stopnje.
27. člen
Disciplinska komisija deluje v skladu s pravilnikom o disciplinski odgovornosti društva, ki ga sprejme njegov izvršni odbor in potrdi občni zbor.
Kot disciplinski ukrep se lahko izreče:
opomin,
javni opomin,
izključitev
Ukrep izključitve je možno izreči tudi z odložilnim pogojem (pogojno) za dobo do dveh let. O ukrepu izključitve dokončno odloča občni zbor na predlog izvršnega odbora.
lan, ki je s svojim ravnanjem povzročil društvu škodo, jo je dolžan povrniti. Višino škode določi izvršni odbor.
28. člen
Društvo ima naslednje stalne komisije:
- Komisijo za usposabljanje družin
- Komisijo za družabne oblike povezovanja članstva
- Komisijo za koordinacijo med društvom in izvajalskimi organizacijami
Stalno komisijo ali odbor sestavljajo najmanj trije člani. Predsednik komisije ali odbora je praviloma eden izmed članov izvršnega odbora društva. Za svoje delo so komisije odgovorne organu, ki jih je imenoval oz.izvolil.
V. POSLOVANJE ORGANOV DRUŠTVA
29. člen
Vsi člani organov društva se volijo s tajnim glasovanjem. So odpoklicljivi po načinu kot so bili imenovani. Vsi organi društva odgovarjajo za svoje delo občnemu zboru društva.
30. člen
Mandat predstavnikov, ki jih voli ali imenuje občni zbor društva ali izvršni odbor traja 4 leta. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni ali imenovani v organe društva. V primeru smrti, dolgotrajne bolezni ali neaktivnosti posameznih članov ali iz drugih opravičljivih vzrokov se lahko člani organov v roku mandata tudi nadomestijo oz. zamenjajo, vendar najkasneje do prvega naslednjega zasedanja občnega zbora, ki mora izvoliti nove člane. Podrobnosti v zvezi z zamenjavo članov organov predvidevajo poslovniki o delu posameznega organa.
31. člen
Organi društva odločajo na svojih sklicih in sestankih veljavno, če se jih udeleži večina članov organa. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje večina navzočih članov.
Vsi organi društva na svojih sestankih vodijo zapisnike, ki se arhivirajo na društvu.
VI. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA
32. člen
Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje iz naslova javnih sredstev, lahko tudi iz sredstev javne fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji, namenskih virov za socialno-humanitarne in invalidske dejavnosti po sklenjenih pogodbah, če imajo javno pooblastilo, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, članarin, z dohodki lastnega premoženja, s prispevki fizičnih in pravnih oseb, z volili in darili in iz drugih virov, ki jih omogoča in dovoljuje ustrezna zakonodaja. Društvo je lahko lastnik premičnin in nepremičnin.
33. člen
Poslovanje s finančnimi sredstvi, sprejemanje poročil in zaključnega računa in druga vprašanja, ki se nanašajo na materialna sredstva društev se urejajo po veljavnih predpisih, v skladu s tem statutom in v skladu s predpisi in načeli, ki veljajo za društva. Letno poročilo o poslovanju društva mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta.
Materialna in finančna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega in materialnega poslovanja, v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, ki veljajo za društva in ostalimi predpisi, ki veljajo za društva.
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.
Društvo je dolžno namensko, varčno in preudarno gospodariti s svojim premoženjem in sredstvi, tako v skladu z zakoni, drugimi predpisi, pogodbami in letnimi delovnimi in finančnimi načrti.
Društvo v okviru svojega finančnega stanja in možnosti sorazmerno zagotavlja sredstva za izvajanje svojih programov dela. Konkretneje to določa s svojim letnimi plani in sklepi pristojnih organov društva.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora nameniti za doseganje vseh namenov in nalog društva po tem statutu.
Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.
34. člen
Društvo mora finančno dokumentacijo za planiranje, finančno poslovanje in letno poročilo sestavljati tako, da so posebej razvidni finančni viri, stroški za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in za naložbe. Podatki se izkazujejo skladno z računovodskim standardom za invalidske organizacije. Društvo lahko začasne presežke prilivov sredstev, ki jih še ne more uporabiti za uresničevanje programa, nalaga izključno v banke in državne vrednostne papirje.
Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v društvu morajo biti opredeljeni v posebnem aktu društva in ne smejo biti višji kot je to določeno z zakoni in s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.
35. člen
Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine in sredstva, ki so last društva in so kot take vpisane v inventarno knjigo in druge finančne knjige. S premoženjem društva upravlja izvršni odbor, oziroma na podlagi posebnih pooblastil določeni organi ali posamezniki.
Lastnino društva, ki ima status invalidske organizacije in je bila pridobljena iz sredstev FIHO je mogoče odtujiti le s soglasjem te fundacije, tako kot to predvidevajo njena pravila in pravilniki.
36. člen
Finančno poslovanje društva se opravlja preko transakcijskega računa pri poslovni banki, če to ni v nasprotju z zakonom.
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva. Odredbodajalec posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi in v skladu s sprejetim finančnim in delovnim načrtom društva ter sklepi občnega zbora, izvršnega odbora ali pristojnih organov.
37. člen
Delo blagajnika je javno.
Vsak član društva lahko zahteva preko nadzornega odbora vpogled v finančno-materialno poslovanje društva.
VII. PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA
38. člen
Društvo lahko preneha:
- po sklepu občnega zbora, ki je sprejet z dvotretjinsko večino,
- po samem zakonu.
V primeru prenehanja delovanja društva preide po poravnavi vseh njegovih obveznosti premoženje društva pravnemu nasledniku, če pa tega ni, preide premoženje v last Zveze Sožitje, po sklepu društva, v katerem se ugotavlja, da je društvo prenehalo obstajati. Lastnina društva, če ima status invalidske organizacije in je bil pridobljena iz sredstev FIHO, preide ob prenehanju delovanja društva v last FIHO.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
Društvo mora vložiti zahtevo za spremembo registracije zaradi spremembe statuta v 30 dneh po njegovem sprejemu.
Če društvo spremeni zastopnika društva je to dolžno v 30 dneh od nastale spremembe javiti registrskemu organu.
Statut društva Sožitje Kranj je bil sprejet na občnem zboru 18.12.1996, njegove spremembe in dopolnitve pa so bile sprejete na občnih zborih dne 25.2.2003 in 12.10.2003. Spremembe in dopolnitve veljajo od dneva sprejema dalje.
Tajnica društva: Predsednica društva:
ERIKA DRAKSLER BRANKA PERNE